Indeksni skladi: 8 najpomembnejših stvari, ki jih morate vedeti

1. Kaj je indeksni sklad?

Investopedia pravi, da je indeksni sklad je vrsta vzajemnega sklada ali ETF sklada, katerega portfelj je oblikovan tako, da sledi sestavinam indeksa finančnega trga, kot je recimo FTSE 100 (indeks, ki sledi 100 podjetjem na londonski borzi z najvišjo kapitalizacijo). Najbolj znan indeks je ameriški S&P 500, ki sledi največji 500 ameriškim podjetjem. Indeksni vzajemni sklad naj bi zagotavljal široko tržno izpostavljenost, nizke stroške poslovanja in majhno obračanje portfelja. Ti skladi sledijo svojemu primerjalnemu indeksu ne glede na stanje na trgih.

Indeksni skladi se na splošno štejejo za idealno osnovo portfelja za pokojninske račune. Tudi Warren Buffett je indeksne sklade priporočal kot zatočišče za varčevanje v poznejših letih življenja. Po njegovih besedah je za povprečnega vlagatelja bolj smiselno, da namesto izbiranja posameznih delnic za naložbe kupi indeksni sklad.

 

2. Kako indeksni sklad deluje?

Indeksni sklad je oblika pasivnega upravljanja skladov. Namesto da upravitelj portfelja sklada aktivno izbira vrednostne papirje in časovno opredeljuje trg, tj. izbira vrednostne papirje, v katere bo vlagal, ter določa strategijo, kdaj jih bo kupoval in prodajal, upravitelj sklada oblikuje portfelj, katerega imetje odraža vrednostne papirje določenega indeksa. Ideja je, da bo sklad s posnemanjem profila indeksa – delniškega trga kot celote ali njegovega širokega segmenta – dosegel tudi njegovo uspešnost.

 

3. Ključne prednosti indeksni skladov

Nerdwallet našteva kar nekaj prednosti investicijskih skladov.

Indeksni sklad je posreden način za nakup celotnega trga. Indeksni sklad kupuje vrednostne papirje, ki sestavljajo celoten indeks. Na primer, če indeksni sklad sledi indeksu FTSE 100, sklad kupuje delnice vseh podjetij, ki so uvrščena v indeks (ali reprezentativni vzorec delnic). Vlagatelj pa kupi delnice sklada, katerih vrednost odraža dobičke in izgube indeksa, ki mu sledi.

Poraz dejansko pomeni zmago. Z izbiranjem posameznih delnic verjetno ne boste dosegli boljših rezultatov od trga. To ne uspeva niti profesionalcem: raziskave kažejo, da je od leta 2001 do 2016 več kot 90 % aktivnih upraviteljev skladov doseglo slabše rezultate od svojega referenčnega indeksa. Torej je doseganje tržnih dobičkov zanesljivejša stava kot premagovanje trga in prav temu so indeksni skladi v prvi vrsti namenjeni.

Indeksni skladi so med vlagatelji vse bolj priljubljeni. Po podatkih družbe Morningstar so aktivno upravljani vzajemni skladi in skladi, s katerimi se trguje na borzi, v ZDA od aprila 2014 do aprila 2017 zabeležili odlive v višini skoraj 514 milijard dolarjev, medtem ko so pasivno upravljani skladi zabeležili skoraj 1,6 bilijona dolarjev novega denarja. K povečanju zanimanja sta pripomogla vzpon robotskih svetovalcev in pasivno investiranje na splošno. Poglobljeno primerjavo indeksnih in vzajemnih skladov si oglejte tukaj.

Indeksni skladi so na voljo v različnih razredih premoženja. Vlagatelji lahko kupijo sklade, ki se osredotočajo na podjetja z majhno, srednjo ali veliko kapitalsko vrednostjo, ali pa se osredotočajo na sektor, kot sta tehnologija ali energetika. Ti indeksi so morda manj razpršeni kot najširši tržni indeks, vendar še vedno bolj, kot če bi kupili delnice peščice podjetij znotraj sektorja.

 

4. Glavna tri dejstva o indeksni skladih

So dober način za zmanjšanje tveganja, saj sledijo tržnemu indeksu, katerega vrednost sčasoma običajno narašča.

So pasivna naložba z nižjimi provizijami kot vzajemni skladi, ki jih dnevno upravljajo profesionalni borzni posredniki – in pogosto prinesejo boljše donose.

Njihovi potencialni dobički in izgube so manj nestanovitni kot pri upravljanih skladih, ki poskušajo premagati trg. Preberite več o primerjavi vzajemnih skladov in indeksnih skladov.

 

5. Slabosti indeksni skladov

Indeksni skladi ne bodo premagali trga.
Pri indeksnem skladu se boste vedno morali zadovoljiti z “vredu” in nič ve.

Nimate nobene zaščite pred izgubami.
Indeksni skladi spremljajo svoje trge v dobrih in slabih časih, in ko trg pade, bo padel tudi vaš indeksni sklad.

Ne boste imeli vedno delnic, ki so vam všeč.
Odvisno od indeksa, ki ga izberete, lahko na koncu postanete lastnik nekaterih delnic, ki jih raje ne bi imeli, medtem ko boste izpustili druge, ki bi jih raje imeli.

 

6. Tipi indeksnih skladov

Indeksne sklade lahko razdelimo glede na:

Velikost in kapitalizacija podjetja.
Indeksni skladi, ki sledijo majhnim, srednje velikim ali velikim podjetjem (znani tudi kot indeksi majhnih, srednje velikih ali velikih podjetij).

Geografija.
Ti skladi se osredotočajo na delnice, s katerimi se trguje na določenem geografskem področju (npr. Evropa)

Poslovni sektor ali panoga.
Skladi, ki se osredotočajo na potrošniško blago, tehnologijo, sektor, panogo.

Vrsta premoženja.
Skladi, ki sledijo domačim in tujim obveznicam, blagu, gotovini.

Tržne priložnosti.
Razvijajoči se trgi ali drugi nastajajoči, vendar rastoči sektorji za naložbe.

 

7. Kako kupiti indeksni sklad v Evropi?

V indeksni sklad lahko Evropejci investiramo na izbrani borzi, kjer enostavno kupimo nekaj delnic želenega sklada.  Takole je svoj na spletni strani Quora svoj nasvet povzela vlagateljica iz Belgije.

“Najprej se morate odločiti, ali želite vlagati v banki ali pri borznem posredniku. V večini primerov (vsaj zame) ima posrednik nižje provizije kot banka, vendar morate to preveriti sami, saj je to odvisno od države, v kateri ste.

Vsaka banka ali posrednik bosta najverjetneje imela dostop do indeksnih skladov ali skladov ETF. Denar lahko samodejno položite na svoj posredniški (ali bančni) račun in od tam kupujete. Odvisno od posrednika/banke so lahko na voljo vse možnosti samodejnega vlaganja (na primer samodejno vlaganje mesečne vrednosti v določen sklad/delnico).

Vendar pa boste morali prebrati informacije o davkih v določeni državi, saj bo to vplivalo na izbiro skladov ali indeksnih skladov ETF. Jaz na primer živim v Belgiji in tam je 30-odstotni davčni odtegljaj na dividende, pri čemer ne upoštevam davkov od delnic iz drugih držav. Če imam na primer ameriško delnico, ki izplačuje dividende, moram najprej plačati recimo 15-odstotni davek na te dividende v ZDA (odšteje se pri viru), nato pa še 30 % v Belgiji. Od te dividende mi ne ostane veliko!

V tem konkretnem primeru je torej namesto nakupa ETF-ov ali skladov, ki razdeljujejo dividende (t. i. “distributing” skladov), veliko bolj zanimivo kupiti tiste, ki dividende reinvestirajo nazaj v sklad (t. i. “accumulating” skladi).

Poleg tega vam v Evropi ne bodo na voljo vsi skladi ali ETF. Ko sem začela vlagati, me je zelo zanimalo nekaj posebnih Vanguardovih skladov ETF, vendar jih v Evropi zaradi predpisov EU ni mogoče kupiti.

 

8. Ali lahko kupim indeksne sklade v ZDA?

Evropejci ne moremo kupovati ETF skladov, ki kotirajo na ameriških borzah. Lahko pa kupujemo ETF sklade, ki kotirajo na evropskih borzah, ti skladi pa imajo lahko v svojem portfelju tudi delnice iz ZDA. Več o pravni strukturi ETF skladov Evropi lahko prebereš tukaj.

Related Posts