vzajemni-sklad

Vzajemni sklad ali indeksni skladi? Preberite preden investirate

Vlagatelji se pri vlaganju soočamo z neverjetno množico možnosti: delnice ali obveznice, slovenske ali mednarodne, različni sektorji in panoge, vrednost ali rast itd. Odločitev o nakupu vzajemnega sklada ali ETF sklada (med katere spadajo tudi indeksni skladi), zato pogosto pomeni odločitev za enostavnejši način vlaganja, ki ne zahteva toliko truda ali znanja. A tudi med tema vrstama skladov obstajajo ključne razlike, ki jih moramo poznati, preden začnemo vlagati, saj bomo le tako lahko izbrali tistega, ki najbolj ustreza nam. 

Pa začnimo kar na začetku.

Investicijski sklad (naj je to vzajemni sklad ali ETF) je pravna entiteta, ki  zbere denar večih vlagateljev in ga uporabi za izvajanje naložbene strategije. Obstaja nešteto naložbenih strategij, ki jih lahko uporablja sklad – od naložb v določene razrede premoženja (npr. obveznice, zlato, podjetja) do naložb v določene geografske regije (npr. ZDA, Evropa).

Investicijski sklad vlagateljem zaračuna provizijo in ostali del dobička pa med vlagatelje razdeli. 

Za namene tega članka obstajata dve vrsti skladov glede na to, kako se uporablja naložbena strategija: aktivni skladi in pasivni skladi.

V aktivnih skladih imajo naložbeni upravitelji možnost odločanja o tem, kako bodobodo izvajali naložbeno strategijo, s tem pa upajo, da bodo vlagateljem zagotovili višje donose. Vzajemni sklad je aktivni sklad, saj nekdo z njim aktivno upravlja.  

V pasivnih skladih upravljavci naložb ne morejo odločati o načinu izvajanja naložbene strategije. Preprosto morajo slediti uspešnosti celotnega trga ali sektorja, od tod tudi izraz pasivni, ker pasivno sledijo določenemu indeksu, sektorju, industriji itd. – recimo ameriški index S&P 500 enostavno sledi 500 največjim ameriškim podjetjem. Indeks, sektor, industrija ali nekaj podobnega torej določa v katera podjetja sklad vlaga in v kakšnem razmerju, ne pa upravljalci naložbe. Indeksni sklad je torej pasivni sklad. 

ETF je pasivni sklad, saj z njim nihče aktivno ne upravlja.  ETF skladi imajo zato običajno nižje provizije kot aktivni skladi.

 

Kaj je vzajemni sklad? 

Vzajemni skladi omogočajo malim ali individualnim vlagateljem dostop do profesionalno upravljanih portfeljev delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Vsak delničar je zato sorazmerno udeležen pri dobičkih ali izgubah sklada. 

Vzajemni skladi vlagajo v veliko število vrednostnih papirjev, uspešnost pa se običajno spremlja kot sprememba skupne tržne vrednosti sklada, ki izhaja iz skupne uspešnosti osnovnih naložb.

Ko kupite enoto ali delnico vzajemnega sklada, kupite uspešnost (in neuspešnost) njegovega portfelja. Naložba v delež vzajemnega sklada se razlikuje od naložbe v delnice. Delež vzajemnega sklada predstavlja naložbo v več različnih delnic (ali drugih vrednostnih papirjev) namesto v eno samo delnico (ali drugi vrednostni papir). 

Vzajemni sklad ima običajno v lasti več kot sto različnih vrednostnih papirjev, kar pomeni, da hitro in poceni dosežemo diverzifikacijo.  Vlagatelj v vzajemni sklad na nek način kupuje delno lastništvo družbe vzajemnega sklada in njegovih sredstev. 

 

Kaj je ETF?

Sklad, s katerim se trguje na borzi (angleško “exchange traded fund), je sklad, s katerim je mogoče trgovati na borzi kot z delnico. ETF imajo generalno gledano nižje provizije kot vzajemni skladi.  V osnovi je logika sledeča: ponudnik ETF sklada ima v lastni osnovna sredstva in oblikuje sklad, ki sledi uspešnosti teh sredstev, nato pa delnice tega sklada proda vlagateljem. 

ETF vedno nečemu sledi. Lahko sledi indeksu, sektorju, surovinam ali drugim sredstvom, a ga je kljub temu mogoče kupiti ali prodati na borzi na enak način kot običajno delnico. 

ETF se imenuje sklad, ker se z njim trguje na borzi, tako kot z delnicami. Cena delnic ETF se v času delovanja borze nenehno spreminja. Drugače je z vzajemnimi skladi, s katerimi se ne trguje na borzi in s katerimi se trguje le enkrat na dan po zaprtju trgov. Poleg tega so ETF-ji v primerjavi z vzajemnimi skladi običajno stroškovno učinkovitejši in bolj likvidni, a to je le en vidik primerjave med vzajemnimi skladi in ETF-ji. 

 

Kaj imajo vzajemni skladi in ETF-ji skupnega? 

  1. Oba sta manj tvegana kot naložbe v posamezne delnice in obveznice. Oba sklada lahko vključujeta več deset, več sto ali celo več tisoč posameznih delnic ali obveznic. Če gre eni delnici ali obveznici slabo, obstaja možnost, da gre drugi delnici ali obveznici dobro. To lahko pomaga zmanjšati vaše tveganje in skupne izgube.
  2. ETF-ji in vzajemni skladi vam omogočajo dostop do različnih delnic in obveznic. Vlagate lahko široko (na primer v sklad za celoten trg) ali ozko (na primer v delniški sklad z visokimi dividendami ali sektorski sklad) – ali kjer koli vmes. Vse je odvisno od vaših osebnih ciljev in naložbenega sloga.
  3. ETF-je in vzajemne sklade upravljajo strokovnjaki. Ti strokovnjaki izbirajo in spremljajo delnice ali obveznice, v katere vlagajo skladi, s čimer vam prihranijo čas in trud.

Čeprav je večina skladov ETF in veliko vzajemnih skladov indeksnih skladov, upravitelji portfelja še vedno skrbijo za to, da se skladi ne oddaljijo od svojih ciljnih indeksov.

 

Kakšne so razlike med vzajemnimi skladi in ETF-ji? Kaj je boljša izbira? 

Velika razlika je v tem, kako so delnice skladov ovrednotene. Ker se skladi ETF kupujejo in prodajajo na borzi, tržne sile narekujejo vrednost samega sklada. Če je povpraševanje po skladu veliko, je lahko njegova cena višja od neto vrednosti sredstev, ki je osnovna vrednost vrednostnih papirjev v lasti sklada.

Velja pa tudi obratno. Če se nenadoma pojavi povpraševanje po prodaji delnic določenega sklada, je lahko njegova cena nižja od neto vrednosti sredstev. Pri večini skladov ETF z visoko likvidnostjo to običajno ni težava.

Drug pomemben dejavnik je davčna učinkovitost. ETF-ji so običajno davčno učinkovitejši od vzajemnih skladov, saj se z delnicami ETF-jev trguje na borzi, namesto da se odkupujejo pri družbi vzajemnega sklada, zato za vsakega prodajalca na drugi strani obstaja kupec. Pri vzajemnem skladu temu ni nujno tako. Veliko prodajalcev lahko povzroči, da družba vzajemnega sklada proda delnice osnovnih vrednostnih papirjev. To bo imelo posledice v obliki davka na kapitalski dobiček za vse delničarje. 

Druge razlike – kot so možnost nakupa delnih delnic, provizije in minimalni vložek se razlikujejo glede na sklade in posrednike, ki jih obravnavate, a so ETF-ji načeloma ugodnejša opcija. 

 

Kapitalski dobički

Generalno gledano imamo na eni strani aktivno upravljani sklad (vzajemni sklad) in na drugi strani pasivni sklad (ETF). 

Poročilo S&P Dow Jones Indices8 kaže, da več kot 92 odstotkov aktivnih upraviteljev v velikih podjetjih v 15-letnem obdobju ni uspelo premagati trga (oz. pasivnih skladov).

Da, najboljši skladi lahko v določenem letu premagajo svoje referenčne vrednosti (pogosto je to indeks S&P 500), vendar na dolgi rok aktivno upravitelji težko presežejo aktivni sklad. 

Pri pasivnem investiranju cilj ni biti boljši kot trg. Namesto tega si pasivni vlagatelji preprosto prizadevajo biti enako uspešno kot trg. In če je pasivno investiranje uspešnejše od velike večine vlagateljev, to pomeni tudi, da lahko premagate večino aktivnih profesionalnih upravljavcev.

 

Stroškovni količnik
Stroškovni količnik nam pove, koliko vlagatelji vsako leto plačajo za lastništvo sklada, in sicer kot odstotek vloženega zneska.

Pasivno upravljani skladi ETF so razmeroma poceni. Nekateri imajo stroškovno razmerje samo 0,03 %, kar pomeni, da vlagatelji plačajo samo 0,30 EUR na leto za vsakih 1.000 EUR, ki jih vložijo. To je precej manj kot pri aktivno upravljanih skladih. V letu 2018 je povprečni letni stroškovni količnik aktivno upravljanih skladov znašal 0,67 %, medtem ko je bil povprečni letni stroškovni količnik pasivno upravljanih skladov, kot je večina skladov ETF, 0,15 %.

Seveda pa niso ETF skladi vedno cenejša možnost. Pred naložbo je dobro narediti primerjavo.

Kaj je boljša izbira
Tako vzajemni skladi kot ETF-ji predstavljajo odlično investicijo, kaj je boljša izbira pa je na koncu odvisno od vsakega posameznika. Pri Vanguardu pravijo takole …

Če imate raje nižje naložbene minimume oz. investirate z nižjimi zneski, je ETF boljša izbira. ETF lahko kupite po ceni 1 delnice, ta cena je lahko včasih le okrog 50 evrov pa vse tja do nekaj sto. Najmanjše začetne naložbe v vzajemne sklade ne temeljijo na ceni delnice sklada, temveč vzajemni sklad določi najnižjo vrednost, ki pa npr. v primeru ameriškega sklada Vanguard 3000 dolarjev.

Če želite več nadzora nad ceno nakupa, je ETF prav tako boljša izbira. Pri vzajemnih skladih je namreč tako, da ne glede  na to, ob kateri uri dneva oddate naročilo, boste dobili enako ceno kot vsi ostali, ki so tisti dan kupovali in prodajali.

Če želite samodejno ponavljati vložek, je boljša izbira vzajemni sklad. Lažje boste vzpostavili avtomatsko vlaganje ali izplačevanje, glede na vaše preference.

Če želite le vložiti v indeksni sklad, je oboje dobra odločitev, saj oba tipa skladov omogočata vlaganje v različne indekse.

Related Posts

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.