Vzajemni skladi: 9 stvari, ki jih morate nujno vedeti preden investirate

Vzajemni skladi so dobro razpršeni, poceni in davčno učinkovit način povečevanja vaših prihrankov. Preden investirate v prvi vzajemni sklad pa preberite 10 stvari, ki jih morate nujno vedeti preden investirate v vzajemne skalde.

 

1. Kaj je vzajemni sklad?

Vzajemni sklad je vrsta finančnega instrumenta, ki ga sestavlja skupek denarja, zbranega od številnih vlagateljev, za naložbe v vrednostne papirje, kot so delnice, obveznice, instrumenti denarnega trga in druga sredstva. Vzajemne sklade upravljajo profesionalni upravljavci denarja, ki razporejajo sredstva sklada in skušajo vlagateljem sklada zagotoviti kapitalski dobiček ali dohodek. Portfelj vzajemnega sklada je strukturiran in vzdrževan tako, da ustreza vnaprej določenim naložbenim ciljem.

Vzajemni skladi omogočajo malim ali individualnim vlagateljem dostop do profesionalno upravljanih portfeljev delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Vsak delničar je zato sorazmerno udeležen pri dobičkih ali izgubah sklada. Vzajemni skladi vlagajo v veliko število vrednostnih papirjev, uspešnost pa se običajno spremlja kot sprememba skupne tržne vrednosti sklada, ki izhaja iz skupne uspešnosti osnovnih naložb.

 

2. Zakaj je vzajemni sklad dobra investicija?

Diverzifikacija
Ena od najpomembnejših prednosti naložb v vzajemne sklade je razpršitev. Razpršitev nam pomaga ustvariti raznolik portfelj, ki ločuje vzpone in padce, ki se pojavljajo v različnih sektorjih. Denar se vlaga v mešanico sredstev glede na posameznikovo nagnjenost k tveganju.

Na primer, vzajemni sklad, ki je usmerjen v lastniške vrednostne papirje, običajno vsebuje 60-70 % naložb v lastniške vrednostne papirje, preostalih 30-40 % pa v dolžniške vrednostne papirje.

Z razpršitvijo se tveganje, povezano z enim razredom sredstev, izravna z drugimi. Tako ne izgubite celotne vrednosti svoje naložbe, če določen del vašega portfelja doživi turbulentno obdobje.

Profesionalno upravljanje
Veliko vlagateljev nima časa ali sredstev za izvajanje raziskav in nakup posameznih delnic. Tu postane strokovno upravljanje zelo koristno. Več ljudi vlaga v vzajemne sklade zaradi strokovnega znanja in izkušenj, ki jih zagotavljajo za naložbe. Upravitelj sklada nenehno spremlja naložbe in ustrezno prilagaja portfelj, da bi dosegel zastavljene cilje. To strokovno upravljanje je ena najpomembnejših prednosti vzajemnega sklada.

Davčne ugodnosti
Varčevanje v podskladih krovnega sklada je davčno zelo ugodno, saj se lahko uveljavlja t.i. odlog ugotavljanja davčne obveznosti. To pomeni, da davčna obveznost nastopi šele ob izplačilu sredstev iz krovnega sklada , medtem ko so prenosi sredstev med podskladi neobdavčeni. Prednost odloga ugotavljanja davčne obveznosti se pokaže zlasti pri dolgoročnem varčevanju, saj se stopnja davka na kapitalski dobiček znižuje s časom varčevanja.

Visoka likvidnost
Vzajemne sklade lahko zlahka prodate, da zadovoljite svoje finančne potrebe. Ob likvidaciji se denar v nekaj dneh nakaže na vaš bančni račun.

Enostavno vlaganje
Vlaganje v vzajemne sklade je zelo enostavno, vse stvari lahko uredit kar preko spleta, če želite pa lahko po drugi strani obiščete poslovalnico in stvari uredite v živo.

Strokovni nasvet

Ena izmed največjih prednosti vzajemnih skladov v primerjavi z ETF skladi, je da so vzajemni skladi profesionalno opravljani, kar med drugim pomeni, da vam bodo z veseljem svetovali in pomagali izbrati vzajemni sklad, ki je prilagojen vašim potrebam, pričakovanjem in željam. Pri ETF skladu ste na drugi strani prepuščeni sebi in svojemu občutku, ki vas lahko (sploh, če nimate izkušenj) hitro zavede.

 

3. Kaj je investicijski kupon? Kaj je VEP (vrednost enote premoženja)?

Investicijski kupon je lastniški vrednostni papir, izda in hrani ga družba za upravljanje (DZU), je potrdilo o deležu našega premoženja v določenem vzajemnem skladu. Nakupna vrednost investicijskega kupona je vrednost investicijskega kupona, povečana za vstopne stroške. Odkupna vrednost investicijskega kupona je vrednost investicijskega kupona, zmanjšana za izstopne stroške. Investicijski kupon vsebuje eno ali več enot premoženja, ki jih označujemo s kratico VEP. VEP nam torej pove, koliko je vredna ena enota premoženja sklada na določen dan.

Vrednosti sklada in s tem vrednosti naših prihrankov sledimo torej tako, da spremljamo VEP vrednost sklada.

 

4. Koliko davka moram plačati pri prodaji investicijskih kuponov?

Na spletni strani Zavarovalnice Triglav lahko najdemo vse ključne davčne informacije, glede davka pri prodaji investicijskih kuponov pa pravijo takole:

Investicijski kupon sklada se v skladu s 93. členom Zakona o dohodnini (ZDoh-2)  šteje za kapital, tako da je v primeru prodaje investicijskega kupona vlagatelj obdavčen v skladu z določbami o davku od dobička iz kapitala po ZDoh-2.

Davčna osnova za določitev zneska davka se ugotovi kot razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi. Vrednost investicijskega kupona ob pridobitvi se ugotovi kot znesek vplačila v podsklad, zmanjšan za znesek vstopnih stroškov. V primeru dedovanja se nabavna vrednost investicijskega kupona poveča tudi za znesek morebitnega davka na dediščine in darila. Vrednost investicijskega kupona ob odsvojitvi je enaka zmnožku števila enot premoženja in vrednosti ene enote premoženja ob izplačilu iz podsklada.

Kadar je razlika med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi pozitivna, je davčna osnova razlika, zmanjšana za normirane stroške, povezane s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona. Normirani stroški, povezani s pridobitvijo in odsvojitvijo investicijskega kupona, se priznajo največ v višini, ki ne sme preseči nižjega od:

  • seštevka 1 % od nabavne vrednosti investicijskega kupona in 1 % od vrednosti investicijskega kupona ob odsvojitvi, ali
  • pozitivne razlike med vrednostjo investicijskega kupona ob odsvojitvi in vrednostjo investicijskega kupona ob pridobitvi.

Pri tistih vlagateljih, ki so investicijski kupon vzajemnega sklada pridobili z zamenjavo investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki so ga pridobili pred 1. januarjem 2003, se za nabavno vrednost investicijskega kupona šteje vrednost na dan 1. januarja 2006.

Od ugotovljene davčne osnove se za odsvojitve izračuna in plača dohodnina po stopnji
27,5 %. Stopnja dohodnine se znižuje vsakih pet let imetništva investicijskega kupona in znaša po dopolnjenih:

  • petih letih imetništva investicijskega kupona: 20 %,
  • desetih letih imetništva investicijskega kupona: 15 %,
  • petnajstih letih imetništva investicijskega kupona: 10 %,
  • po dvajsetih letih imetništva investicijskega kupona je vlagatelj oproščen plačila dohodnine od dobička iz kapitala.

 

5. Kateri je najboljši vzajemni sklad v Sloveniji?

Odgovor na to vprašanje se seveda lahko s časom spreminja, zato je najbolje obiskati preglednico vzajemnih skladov, kjer lahko natačno preverite in primerjate rezultate vseh vzajemnih skladov pri nas.

 

6. Kakšni tipi vzajemnih skladov obstajajo?

Delniški skladi: Delniški skladi, imenovani tudi delniški skladi, so sestavljeni predvsem iz delnic in ne iz drugih vrst vrednostnih papirjev. Delniški skladi se običajno razvrščajo glede na velikost podjetij, v katera sklad vlaga (tj. skladi z majhno, srednjo ali veliko tržno kapitalizacijo), in naložbeni pristop (tj. skladi vrednosti ali skladi rasti). Tržna vrednost sklada se določi tako, da se cena njegove delnice pomnoži s skupnim številom delnic v obtoku.

Obvezniški skladi: Ta vrsta vzajemnih skladov vsebuje naložbe, ki prinašajo fiksno stopnjo donosa, kot so podjetniške obveznice, državne obveznice, potrdila o vlogi (CD) in visoko donosne obveznice. Ker izplačujejo fiksni donos, se obvezniški skladi imenujejo tudi skladi s fiksnim donosom. Ko naložbe obvezniških skladov dosežejo datum zapadlosti, vlagatelji poleg že prejetih fiksnih obresti prejmejo nazaj svojo glavnico naložbe. Če se tržne obrestne mere zvišajo, se vrednost obvezniškega sklada zmanjša, saj so vlagatelji vezani na nižjo obrestno mero.

Hibridni skladi: Hibridni skladi, imenovani tudi skladi za razporeditev sredstev ali uravnoteženi skladi, razpršijo tveganje na mešanico različnih razredov sredstev. Hibridni skladi običajno vlagajo v delnice in obveznice, lahko pa vključujejo tudi naložbe v blago ali instrumente denarnega trga.

Indeksni skladi: Cilj indeksnih skladov ni premagati trg, temveč se v okviru dolgoročne naložbene strategije preprosto ujemati z enim od primarnih tržnih indeksov.

Ciljni skladi: Vlagatelji v ciljni sklad izberejo leto, v katerem naj bi dosegli svoj naložbeni cilj (pogosto je to predvideno leto upokojitve), razporeditev sredstev sklada pa se samodejno prilagodi, ko se približuje ciljni datum. Na začetku sklad vsebuje bolj tvegano razporeditev sredstev za spodbujanje rasti, ko pa se približuje ciljni datum sklada, postane njegova razporeditev sredstev bolj konservativna, saj je časa za nadomeščanje morebitnih izgub manj.

Skladi denarnega trga: Ta vrsta vzajemnih skladov vlaga v kratkoročne dolžniške vrednostne papirje z visoko likvidnostjo, kot so ameriške zakladne menice. Skladi denarnega trga so nizko tvegani in nizko donosni. Skladi denarnega trga so lahko koristna možnost za vlagatelje, ki potrebujejo prostor za shranjevanje denarja pred drugimi naložbami.

 

7. Kje in kako lahko vložim v vzajemni sklad?

Banke: bančna ponudba vzajemnih skladov je praviloma omejena. Pogosto boste lahko pri njih kupili le točke skladov njihove hčerinske DZU. Prav tako vam banka pri nakupu točk sklada praviloma ne bo ponudila popusta pri vstopni proviziji. Pogosto vam bo za nakup točk skladov raje ponudila ugodnosti, če se boste odločili za druge njene produkte (npr. krediti, kartice). Presodite, če jih sploh potrebujete in preverite, kaj ponujajo druge banke.

Družba za upravljanje: točke vzajemnega sklada lahko kupite neposredno pri DZU-jih ali prek njihovih hčerinskih slulb. Ta način je primeren, če ste se odločili za nakup točk skladov iz krovnega sklada posamezne DZU, saj vamm bo ta pogosto ponudila le lastne sklade.

Posredniki:  pri njih je praviloma ponudba vrejemnih skladov največja. Posebne ponudbe so relativno pogoste, pri čemer ne pozabite, da podlaga za vašo izbiro ne smejo biti samo ugodnosti.

Borza: nekateri vzajemni skladi kotirajo tudi na borzi, kjer lahko kupite le celoten točke vzajemnega sklada. Vstopne provizije za nakup ni, bodite pa pozorni na razliko med prodajno in nakupno ceno pa tudi na posredniško provizijo. Ugodnost nakupa na borzi je odvisna tudi od likvidnoui sklada.

 

8. Kakšni so stroški vzajemnih skladov?

Vstopno provizijo je treba plačati ob nakupu točk vzajemnega sklada, in sicer v odstotkih od zneska vplačila. Po navadi je provizija (od nič do pet odstotkov) namenjena v stroške trženja sklada. Pogosto je vstopna provizija najvišja pri najbolj tveganih delniških skladih, nižja pa pri obvezniških. Višina vstopne provizije je pogosto odvisna od zneska vplačila. Bodite pozorni tudi na posebne ponudbe, pri katerih ste oproščeni plačila vstopne provizije.

Izstopno provizijo vračunajo nekateri skladi, ko prodamo točke vzajemnega sklada, obračuna pa se v odstotkih od zneska izplačila. Temu strošku v lahko izognete, saj ga veliko skladov ne vračunava.

Upravljavska provizija je nadomestilo DZU v upravljanje s portfeljem vzjemnega sklada. Njena višina (od 0,5 do tri odstotke) je odvisna od naložbene politike sklada. Pravilama je večja pri tveganih skladih z aktivnim upravljanjem, manjša pa pri manj tveganih in indeksnih skladih. Upravljavska provizija je že upoštevan pri objavi vrednosti enote premoženja (VEP).

Skrbniško provizijo plačujete skrbniku vzajemnega sklada.

Provizijo za uspešnost zaračunajo nekatere DZU na podlagi kriterijev uspešnosti, ki si jih postavijo same. Plačate jo lahko, čeprav se vrednost vaše naložbe zmanjša.

Stroške prenosa plačate, če svoja sredstva prenesete v druge sklade krovnega sklada iste DZU. V najslabšem primeru so enaki, kot je vstopna provizija za nov nakup.

 

9. Kako naj izberem pravi vzjemni sklad zame?

Ko se boste odločali o izbiri vzajemnega sklada, si zastavite naslednja vprašanja in se odločite na ppodlagi svojih odgovorov.

Vprašanje 1: Za kaj vlagam?
Boljše naložbene odločitve boste sprejeli, če boste vlagali za določen namen ali cilj. Ta cilj je lahko nakup novega avtomobila ali hiše, varčevanje za otrokovo izobraževanje ali počitnice v tujini. Celo naložba v vzajemni sklad, da bi lahko varčevali in dosegli boljše donose kot na varčevalnem računu ali vezani vlogi, je lahko cilj. Če imate v mislih določen namen, se lahko odločite na podlagi informacij.

Vprašanje 2: Kakšen je moj naložbeni horizont?
Na splošni ravni velja, da dlje kot imate časa za vlaganje, več tveganj lahko prevzamete. Če je vaš naložbeni horizont oddaljen le nekaj let, bi verjetno morali sprejeti manj naložbenih tveganj. Zato je število let pomembna metrika, ki jo je treba upoštevati pri izbiri vzajemnega sklada.

Vprašanje 3: Ali se o mojem cilju lahko pogajamo ali ne?
Počitnice v tujini so lahko pogajalski cilj v smislu, da če nimate ustreznega zneska, ga lahko prestavite za nekaj mesecev. Vendar je nekaj, kot je otrokova univerzitetna izobrazba, cilj, o katerem se ni mogoče pogajati.

Katere vrste skladov naj vsebuje moj portfelj?
Ko boste dobili odgovore na ta tri vprašanja, se boste lahko odločili za vrsto sklada, v katerega morate vlagati. Ne pozabite slediti spodnji mantri:

a. Za nespremenljive kratkoročne cilje se morate odločiti za dolžniške vzajemne sklade.

b. Če je cilj neodložljiv, vendar oddaljen nekaj let, lahko začnete vlagati v delniški sklad in postopoma knjižite dobičke, ko se približujete cilju.

c.Če gre za določljive dolgoročne cilje, lahko razmislite o delniških skladih, saj vam bodo najbolje zagotavljali višje donose.

d. Če je cilj spremenljiv, vendar kratkoročen, je najboljša izbira uravnoteženi sklad.

 

 

Related Posts